Joga Štala

14/04/2026

Nekaj več informacij o delavnici hormonske joge https://youtu.be/qm71FubigoM?is=5l6-4-LfX0SZ5U_C 9. in 10. maj, Slovenj Gradec- Joga Štala

10/04/2026

Nadaljujem od včeraj.

Poleg 5 čutov (vid, sluh, okus, vonj, dotik) obstajajo še trije sistemi, ki vplivajo na zmožnost regulacije živčnega sistema: interocepcija (zaznavanje notranjih občutkov kot že omenjena lakota, utrujenost, čustva), propriocepcija (zavedanje telesa v prostoru), vestibularni sistem (ravnotežje in gibanje).

Razvijanje interocepcije nam pomaga razumeti lastna čustva in potrebe tako omogoča samoregulacijo – v tem primeru odmor, malico, stranišče. Če je ta slaba, imamo težave s prepoznavanjem utrujenosti, stresa..

Propriocepcija nam pomaga pri zavedanju, kje so roke noge, koliko sile uporabiti za prijem, gibanje. Slepo tipkanje je primer zelo dobre propriocepcije. Nekatere otroke pomirja stiskanje, potiskanje, nošenje težjih predmetov.

Vestibularni sistem nam pove, ali se telo premika – kam in kako hitro. Gugalnica ali vrtiljak sta recimo pripomočka, ki stimulirata ta sistem in mnoge pomirjata – oziroma potrebujejo več tovrstnih dražljajev.

Vedenje torej ni nujno upiranje avtoriteti ali navodilu, temveč preprosto odziv živčnega sistema. Nekateri otroci se hitreje preobremenijo kot drugi, nekateri potrebujejo več gibanja, drugi več tišine, tretji več vrtenja. Ljudje na splošno imamo različne senzorične potrebe. Lahko potrebujemo več dražljajev za regulacijo, ali pa naš živčni sistem hitro postane preobremenjen, ker zaznava preveč dražljajev.
Senzorična občutljivost pomeni, da je okolje za nas hitro preglasno, svetloba premočna, dotike občutimo kot neprijetne, preveč ljudi in gibanja povzroči preobremenjenost. Potrebujemo več miru, tišje okolje, več časa za umiritev.

Po drugi strani lahko naš živčni sistem potrebuje več gibanja ali senzoričnega vnosa, da se počutimo regulirano. Glasno govorimo, se dotikamo različnih stvari, iščemo močan objem, se vrtimo, tečemo, skačemo.

Torej pri vsakem izmed 8 senzoričnih sistemov (vid, sluh, dotik, okus, vonj, propriocepcija, vestibularni sistem, interocepcija) smo lahko občutljivi (dražljaji so za nas hitro premočni) ali pa iščemo stimulacijo (potrebujemo več dražljajev).
Če je simualcije preveč pride do umika, stresa, izpada; če je simulacije premalo se pojavi nemir, iskanje gibanja.

Torej, vsak človek ima drugačen senzorični profil. Kot prstni odtis.
Kar vpliva na načine za regulacijo čustev, koncentracijo, vedenje, odziv na stres. In problematično vedenje je način, kako živčni sistem poskuša doseči ravnovesje.

*Zgornji zapis je poenostavljen povzetek epizode podcasta https://seed-sew-llc.mykajabi.com/blog/nervoussystemRachelAlyssa (priporočam!).

Ali zato moramo tolerirati kakršnokoli vedenje? Ne, seveda ne.
Je pa potrebno, da v prvi vrsti razumemo svoj živčni sistem in razvijemo mehanizme, ki nam pomagajo doseči ravnovesje preden pride do preobremenjenosti sistema. Oziroma prepoznati, katera okolja, dražljaji so za nas preveč. Podobno velja za otroke – v vsakem primeru, pa je najprej potrebno dobro preučiti sebe in svoj senzorični profil, preden rešujemo druge😉

In kje je tu joga? Ja, četudi morda globok vdih in izdih ne bo žepna rešitev za vsak živčni sistem, ti joga pomaga razviti odnos s sabo.
In dopustiti, da čutiš, to kar čutiš. Markirati bolečino, čustva, vsa občutja, da sploh vemo, kaj se dogaja v telesu in kako smo. Ker brez zavedanja, ti tudi poznavanje tvojega senzoričnega profila ne koristi.
Na koncu vedno prispem do prisotnosti in zavedanja.

Maham, Blažka

Disclaimer: This transcript was generated with the help of AI and may contain minor errors or inconsistencies. Please refer to the audio for the most accurate representation of the conversation.

09/04/2026

Veliko razmišljam o živčnem sistemu. Ne samo zato, ker učim jogo, predvsem zato, ker sem mama:)

Če bi imela manj intenzivne otroke, bi se mog0oče na živčni sistem spomnila šele v njunem najstništvu, tako pa me naraščaj vedno znova sili v širjenje obzorij (mogoče me tako v najstništvu ne bo moglo nič več presenetiti).

Če se lahko mame uglajenih in družbeno sprejemljivih otrok trepljajo po ramenih, da je otrok neposredno izžareva njihove pravilne odločitve in starševstvo (mirna mama – miren otrok), se lahko tiste obdarjene z bolj intenzivnimi karakterji potrepljamo s podobno nebulozo, da dobiš tisto, kar lahko preneseš (in se tako potrepljamo povišane nad nemočne in vesoljno prepoznane kot močne in opremljene za posebej zahtevne izzive).

Ne glede na to, kako nas je videlo vesolje ob deljenju takih in drugačnih otrok, pa je jasno, da je iz družbenega vidika odgovor samo en. Ali se otrok vede družbeno sprejemljivo ali ne. In če nimaš te sreče, da je otrok malo lažje vodljiv, ti vesolje, ki ti nalaga toliko kot lahko nosiš ne bo niti malo pomagalo pri tem, da bo vedenje tvojega otroka označeno za težavno, poredno, neprimerno – prav tako pa tudi tvoja vzgoja. Sicer slednje odpira več vej razmišljanj, ker pa sem začela pri žičnem sistemu in jogi, se nekako želim vrniti k tej zgodbi.

Otroci so v osnovi dobro povezani s svojim telesom – v smislu, da so sporočila njihovega telesa izredno močna in običajno niso nagnjeni k temu, da jih zavoljo okolice ignorirajo, potlačijo. A to pomeni, da bodo impulzom tudi sledili? Ni nujno. Povezava med tem, da so lačni (moram jesti), da jih lulat (moram lulat) in podobno ni nujno jasna. Torej sporočilo telesa o lakoti bo močno, ampak lahko rezultira v več raznolikih odzivih (in morda nobeden izmed njih ne bo logična posledica – moram jesti😊).
Hočem samo izpostaviti, da bo sporočilo v telesu zaznano in zagotovo izraženo (ne glede na to, ali je ta izraz primeren ali neprimeren – ali je usklajen z dejansko potrebo ali ne). V tem smislu smo odrasli podobni. Samo da ob sebi nimamo nekoga, ki bi razsodno predlagal, da je za našo vzkipljivostjo morda lakota.

Obenem pa bo sporočilo telesa »lakota« za nekoga nekaj mimobežnega in za drugega »vojno stanje«. In tukaj pridemo do živčnega sistema.

Ampak, zakaj so potem med otroci (in odraslimi, mimogrede) tako očitne razlike?

Ker je vsak živčni sistem unikaten. Ljudje dejansko različno odreagiramo na zvoke, dotik, dražljaje iz okolice, vonje. In ne le, da nekoga zmoti nekaj, kar drug niti ne opazi. Medtem ko eni iščejo čim manj določenega dražljaja, drugi potrebujejo več stimulacije.

En globok vdih in izdih za vse? Ali samo za nekatere;)?

Več pa naslednjič, Blažka

02/04/2026

Torej omenila sem, da držim pesti za vsaj dve sočni delavnici spomladi. Ki b***a namenjeni ženskam, pomladi in utelešanju vsega tistega, kar nas dela drugačne od tistih, rojenih v moškem telesu. In če je mir ena izmed esenc jina, smo marec zaključili bolj v jang ritmu.

V kaosu joge z otroki.

In če joga ob prisotnosti dojenčkov zame pomeni, da žongliram med sproščanjem mam in obraznim animiranjem dojenčkov, da lahko mame čim bolj zmehčajo telo, je joga z otroci čisto druga pesem.
Z dojenčki vodim dvojno - malo plešem, malo umikam noge pred grizenjem, malo žgečkam in obenem z glasom vodim potovanje po delih telesa. Ali pa s telesom vodim gibe, z očmi, gestikulacijo sledim dojenčkom.
Ker sem se zaenkrat zavestno odločila, da želim podariti nekaj časa mamam, ki se morda kakšno minuto dve ne ukvarjajo z dojenčkom, četudi je prisoten in upoštevan v prostoru.

Joga z otoki in starši pa je bila že od začetka mišljena kot skupna aktivnost. In imela sem seveda izpisan plan, precej bolj natančen kot je moje planiranje rednih praks z odraslimi.

Ampak kot se rado zgodi z otroci, ni bilo tako kot v pravljici. (Če je kdo kdaj imel lepo zamisel idilične peke z otroci, s šikanimi predpasniki, smejočimi pogledi in čudovitimi piškoti - no, to.)

Nič ni šlo po planu, torej, vseeno pa je bilo zabavno. Ko sem zradirala, vse, kar se mi ni zdelo bistveno, da odnesemo od joge, je ostalo eno. Kratka otroška verzija prakse ljubeče naklonjenosti. Tudi če se zdi otrokom smešno, se mi zdi, da s tem posejemo drobno seme zavedanja. Da smo del celote. in da lahko negujemo dobroto zase in za vsa bitja. In vse ostalo?

Čista radost. Ker, kar še ostane, ko ustvarjamo mehurček, v katerem želimo sebi in vsem drugim vse dobro?

Zagotovo še ponovimo. Brez plana;)

Maham, Blažka

23/03/2026

Četudi se zadnje desetletje (ali več) veliko posvečam temam specifičnosti ženskega telesa, cikličnosti, energije ni bilo vedno tako. Pojem ženskosti mi je bil večino odraščanja odveč. Zdelo se mi je, da je ključen fokus na človečnosti in znotraj tega, da nas določujejo, ločujejo, zbližujejo drugačni parametri, ki so pomembnejši kot sam spol. Večina navodil, kaj naj bi kot ženska/moški počel, nosila, govoril, želela, dosegla se mi je zdela nepravičnih in zgrešenih. V ta paket je spadalo tudi to, da v nobenem primeru nisem priznavala šibkosti, počitka med menstruacijo, bolečine, nenapisanih scenarijev družabnega obnašanja, dvorjenj, zabave. Kako smo družbeni umeščeni kot ženske in moški mi je večina odraščanja zbujalo jezo in študij družboslovja je ta občutek samo še okrepil.

Pa vendar. Nekje vzporedno, ko sem tavala med svetom joge in kontaktne improvizacije sem vzporedno začela odkrivati telo od znotraj. In verjetno ravno zaradi tega začela ceniti tudi žensko telo. Še vedno se mi je zdelo smiselno upirati proti patriarhalnim vzorcem upravičenosti in superiornosti moškega spola, ampak hkrati sem začela videti preko jeze in zavračanja. In se obenem začela učiti, kako živeti v ženskem telesu.

Na široko si mi vrata v ta svet odprle Delavnice za maternice z odgovornimi lastnicami (te so vmes postale takšen hit, da se mi zdi prava redkost srečati ženske, ki za njih še niso slišale. Če si to ti, poguglaj!) in kasneje nosečnost, materinstvo samo po sebi. Skozi leta sem se srečala (virtualno ali pa za res) z raznolikimi delavnicami, srečanji, znanji in res sem vesela, da v naslednjih dveh mesecih prihajata kar dve tk fajni delavnici, da komaj čakam, da jih objavim.

Kaj pa tebe pritegne, zanima v zvezi z ženskim telesom, energijo, cikli, hormoni? Te te teme zanimajo, ali niti ne?

Maham, Blažka

19/03/2026

Kadar me kdo vpraša, kaj počnem rečem vodim jogo, nikoli ne rečem, da sem učiteljica joge.
In ko sem zadnjič razmišljala o razliki med identifikacijo s tem, da nekaj počnem ali pa s tem, da nekaj sem, me je prešinilo, da mi prvo dopušča prostor, da sem zmotljiva, nepopolna, v procesu učenja, spreminjanja, rasti. Medtem ko me drugo postavlja na pozicijo vedenja.
V kontekstu jogijske tradicije, filozofije, znanja, se še vedno počutim majhno in nevedno - ne na mestu, da bi se oklicala za učiteljico. Medtem ko, me pozicija tega, da vodim proces, ki se odvija v vsakem vadečem individualno in včasih bolj včasih manj neodvisno od mene, osvobaja definicije in me vabi k soustvarjanju.
Četudi sem jaz tista, ki drži prostor, ritem, usmerja mirovanje in gibanje, smo hkrati vsi soustvarjalci prakse. Sopotniki.
Mnogokrat sem v izobraževanjih slišala, da je za učitelja bolje, da ni preveč gibčen, da lahko učiš z boljšim zavedanjem in razumevanje, če imaš tudi sam določene telesne omejitve in če tvoje asane ne izgledajo kot iz knjige. Podobno bi lahko rekli za širši aspekt - dejstvo, da poučuješ, ne pomeni, da pred zajtrkom levitiraš, da se vedno pravilno odzoveš, da si telesno in mentalno stoodstotno discipliniran.. Ne pomeni popolnosti, v nobenem kontekstu.
Lahko pa pomeni predanost učenju, rasti, čutenju, zavedanju in risanje zemljevida mnogih poti, ki nas lahko peljejo bližje sebi in drugim.

Maham, Blažka

Pa še to; v petek 27. marca se obeta butičen dogodek - dan, ko lahko na jogo pripeljete svoje najmlajše radovedneže. (Priporočena starost je od 3 let naprej). So pa mesta zelo omejena - na 4 odrasle osebe. Malo zares in malo za hec. Če te mika, me pocukaj na [email protected].

13/03/2026

Ta teden sta se jogi pridružili najmlajši sopotnici do sedaj, njuna skupna starost je komaj presegla pol leta😊

Prakso z dojenčki sicer imam na urniku vsako leto, izvedla pa je nisem nikoli. V praksi so nekatere po porodu raje počakale in prišle, ko so lahko prišle same, ali pa jim je za jogo zmanjkalo časa. Ali pa se je pojavila, katera osamljena duša, ki bi, če bi bil še kdo..

Med enim izmed izobraževanj za nosečniško jogo in jogo po porodu, je bil sklop namenjen tudi jogi z dojenčki. Ampak dejansko z dojenčki, torej z držanjem dojenčka v asanah. Kar zgleda ljubko in zveni fajn.
V praksi pa v začetku dojenčka tako ali tako veliko nosimo in preživi z nami veliko časa – in prav je tako – da si včasih želimo oddiha in praznih rok.
Praksa, kjer so dojenčki prisotni, ampak ne čisto udeleženi, je presečišče med obema – solo prakso in prakso z dojenčki.

Seveda srčika joge – pozornost - ostaja okrnjena, saj delček pozornosti objame dojenčke. Tako je dobrobit prakse bolj premikanje telesa, kakšen globlji vdih ali dva, otočki čutenja in prisotnosti. In zavedanje trenutnosti – ta trenutek vdihnem zase, naslednjega morda že posvetim otroku😉

In ravno to nam odpira možnosti tudi za vsakdan. Ni treba, da je praksa popolna, ni treba, da imam določeno količino časa, prostora – dovolj je odločitev, da ustvarjam mini oaze zavedanja.
In to je super opomin tudi zame, da je ok, da spustim kontrolo in pričakovanja nad tem, kako naj bi zgledala praksa, da se včasih iz trenutka v trenutek preliva po svoje. In kdo je boljši učitelj bivanja v trenutku kot dojenčki?

Se veselim novim spoznanj in potovanja z najmlajšimi učiteljicami😉

11/03/2026

Moj prvi daljši klepet s chat gpt-jem se je vrtel okrog human designa. In tako sva nekega večera razpredala o moji karti, obesila sem se na vsako podrobnost v karti in skušala izbezati kar največ.
Kljub razlagi karte, pa te vsako tako besedno poplesavanja pusti nekako zmedenega - kaj lahko s tem vedenjem in bežnim razumevanjem dejansko naredim? Umetno inteligenčni prijatelj seveda vse vzame dobesedno, reči to in naredi ono. V realnosti pa?
Prav zato sem se spomnila, da imam tudi naravno inteligenčno prijateljico (če smo to v nasprotju z umetno inteligenco?) iz mesa in krvi, ki o tem nekaj več ve.

In čirulečarole bum, 21. marca med 10. in 14. uro prihaja delavnica ovita okoli vprašanja, kako razumeti in uporabljati human design v svojem življenju.

Za vse, ki bi raje klepetali in predvsem okušali human design v živo. Svojo karto lahko prineseš s sabo, ali pa jo Tanja pripravi pred srečanjem.

Se vidimo, Blažka
Več pa v dogodku pripetem v komentarjih.

Slika karte iz: https://www.krystalewoods.com/blog/2019/12/27/my-human-design-chart