28/04/2021
REVIZIJA IZDELKA HP OPTYGEN #1
Lansko leto sem med 25. junijem in 22. septembrom testiral izdelek HP Optygen. V omenjenem obdobju sem se sistematično pripravljal za vzpon na Krvavec, saj sem želel popraviti čas izpred več kot 10 let, ko sem prvič in zadnjič šel na polno celoten vzpon. Dosežen čas je bil takrat nekje med 42-43 minutami To je bilo obdobje, ko so bili merilci moči še zelo redki, predvsem pa ni bilo veliko znanja o sami metodiki dela. Sam takrat powermetra sploh še nisem uporabljal.
Prehranska dopolnila so sicer že obstajala, ponudbe je bilo precej, a podobnih zadev kot je HP Optygen nisem nikoli preizkusil.
Moram poudariti, da je bilo to obdobje, ko sem bil službeno kot trener mlajši selekcij Roga na kolesu večkrat tedensko, letna količina prevoženih kilometrov pa je redno presegala številko 10.000. Tudi teža je bila takrat za kak kilogram manjša kot je sedaj.
Se da izboljšati rezultat kljub veliki razliki v letih z manj prostega časa, večji teži a boljšim pristopom?
Moje osebne izkušnje in ugotovitve si lahko preberete v seriji naslednjih člankov. Opis izdelka pa najdete na https://4endurance.si/products/first-endurance-optygen-hp .
POSTOPEK EKSPERIMENTA
Osnovna ideja je bila, da opravim serijo testov na začetku, med in na koncu eksperimenta in opazujem razmerja med močjo in srčnim utripom. Predpostavljal sem da bom tekom eksperimenta napredoval, kar bi se moralo odraziti v nižjem utripu ob isti obremenitvi, oz. večji moči na podobnem utripu. Napredek bi se moral pokazati tudi v količini intenzivnega dela na posameznem treningu, torej sposobnost odvoziti več kvalitetnih intervalov tekom eksperimenta. Izbral sem več intenzivnosti, saj me je zanimalo kaj se dogaja z organizmom pri različnih obremenitvah.
Največjo pozornost sem dal analizi vadbe v območju VO2max, se pravi ob intenziteti pri kateri naj bi nam omenjeno dopolnilo najbolj koristilo. Z jemanjem dopolnila sem pričel šele po uvodnem testiranju v VO2max območju. Tekom eksperimenta sem dodajal še druge teste, ki so se mi zdeli uporabni in zanimivi s strokovnega vidika. V nadaljevanju bom opisal potek in ugotovitve vseh testov.
TEST 1- »TEST TREH CON«
Poimenovanje sledi iz vsebine treninga, ki je vsakič vseboval tri intervale v različnih vadbenih conah. Namen testov je bilo subjektivno in objektivno vrednotenje napora med testom, ter spremljanje različnih parametrov. Vsi intervali so bili izpeljani sede, na istem klancu v enakomernem ritmu praktično brez prestavljanj. Moč sem višal zgolj dodajanjem obratov.
Prvi interval sem vedno odpeljal tik nad FTP mejo (11-min interval ), drugega nekje na sredini cone VO2 (5-min interval), tretji interval pa je spadal v sredino anaerobne cone (3-min interval).
Dolžina posameznega intervala ni bila naključna, ampak sem izbral dolžino, ki se je kolesarji pogosto poslužujemo pri vadbi v teh conah. Po vsakem intervalu je sledil spust na isto izhodišče. Pred zadnjim testom sem namenoma prenehal z jemanjem dopolnila.
Analizo testa TREH CON si lahko pogledate na sledeči povezavi.
https://www.scribd.com/document/505263172/Test-treh-con
V dokumentu so grafi testov, ki sem jih opravil tekom eksperimenta.
