02/04/2025
Odziv JK Drava Ptuj na zadnje dogodke nasilja med mladimi na Ptuju
V klubu smo ponosni na našo dolgoletno tradicijo ter številne člane in članice. Več kot pet tisoč jih je v 65 letih neprekinjenega delovanja treniralo judo. Številni so s svojimi dosežki ponesli ime najstarejšega slovenskega mesta po Sloveniji in Svetu, in to ne zgolj na športnem področju. V času športnega udejstvovanja in nasploh v življenju so jim gotovo koristili tudi moralni in etični nauki avtorja juda, dr. Jigora Kana. Ti so ob športni vadbi usmerjeni v disciplino, samodisciplino, spoštovanje do ljudi in narave ter sodelovanje in medsebojno pomoč.
Tudi nas je močno pretresla novica o brutalnem nasilju, v katerega je bilo vpletenih več mladoletnikov, med njimi trinajstletni fant, ki je obiskoval vadbo v našem klubu. V našem klubskem kodeksu obnašanja (in tudi v Judo zvezi Slovenije) imamo jasno zapisano, kaj je prav in je dovoljeno ter kaj je neprimerno in ni dovoljeno.
Naj jasno poudarimo, da takšnih dejanj ne učimo, jih ne odobravamo in se od njih distanciramo. Skladno s statutom kluba in kodeksom Judo zveze Slovenije smo sprejeli ustrezen ukrep, ki sledi teži prekrška, tj. suspenz oz. izključitev dotičnega mladoletnega člana iz našega kluba.
Judo nikoli v svoji dolgoletni zgodovini ni bil v ničemer namenjen širjenju nasilja, konfliktov in drugih s tem povezanih dejanj. Ravno nasprotno, je glasnik miru, medsebojnega spoštovanja, strpnosti in sožitja. Tudi zato ga Unesco priporoča kot najbolj primeren šport za otroke in mladostnike.
Moramo pa se zavedati, da izključevanje samo po sebi ne predstavlja rešitev problema. Ti otroci se nasilja niso učili v klubih in društvih. To je jasno vsakomur, ki vsaj malo pozna delovanje športnih klubov, ne glede na to, s kakšno športno dejavnostjo se le-ti ukvarjajo. Te mlade je potrebno sistemsko usmeriti na pravo pot.
Tisti, ki menijo drugače, da bo izključevanje samo po sebi spremenilo situacijo, so v zmoti. To je preverljivo dejstvo. Pa še eno dejstvo. Časa, ki ga otroci preživijo v klubih, je zgolj nekaj ur tedensko. Vprašati se moramo, kaj se dogaja z otroki preostalih 125 ur na teden, ko so v domačem okolju pod skrbjo in odgovornostjo staršev, ter 35 do 40 ur tedensko, ki jih preživijo v šoli.
Danes kot družba žanjemo, kar smo dolga leta sejali in pri tem predolgo molčali. Takšno in drugačno ogrožanje varnosti z elementi nasilja je v šolah in njihovi okolici prisotno že vrsto let. Na to smo številni posamezniki in civilna družba opozarjali pristojne institucije. Hvala vsem, ki ste se angažirali tudi v tem primeru. Menimo, da mora biti glavni cilj nadaljnjih ukrepov usmerjen v predlaganje konkretnih, uporabnih rešitev za bolj učinkovito zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih – ne le na Ptuju, ampak po celotni Sloveniji.
Upoštevati je treba različne vidike varnosti, zaznavanje varnosti in virov ogrožanja (zaznavanje kriminalitete, virov ogrožanja, varnosti v urbanih soseskah, prisotnosti policije in socialne kohezije ter njihovo uspešnost in učinkovitost zagotavljanja varnosti). Izjemnega pomena je tudi zaznavanje nalog in odgovornosti izobraževalnih ter vzgojnih institucij na področju zagotavljanja varnosti.