29col kolesarski servis

06/08/2026

Včasih je treba počitniške razvade presekati z navodilom, da gremo. In smo šli. Tokrat z nano, Jure je ostal sam doma. Kar tudi včasih paše. 😉

Sem našla razgleden dvotisočak, ki bo ravno prav za nanin povratek v hribe, glede na to, da se je še v torek popoldan sončila tam nekje globoko na Jadranu. 😁

Debela peč je zahtevala več vožnje kot hoje. 😂 Ja, do Pokljuke je kar nekaj kilometrov. Smo se s fantoma hecali, da smo še dopust letos imeli bližje. 🙈 Ampak kar je treba, ni težko. Tudi, če je to vstajanje ob pol treh, vožnja skozi noč, ko samo čakaš, katera žival bo prečkala cesto ali če je izhodišče na Pokljuki, kjer se v zadnjem času najde čisti preveč kač in volkov. 😝 Sama sreča, da še kdo medveda ni srečal. 😂 Ker potem bi pa ostali doma. Gvišno.

Do Blejske koče vodi lepa, strma, široka pot, ki smo jo kljub temu premagali pod markiranim časom. Pred kočo pa "presenečenje" v obliki dveh meni ljubih deklet, ki sta nato šli skupaj z nami gor in dol. Gor je šlo, čeprav se Toniju ni najbolj ljubilo. Saj, komu se pa je ob sedmih zjutraj dalo v tisto strmino, ki te preseneti malo od koče naprej. Ampak šli smo pa vsi. 😉 Do prvih razgledov, kjer se nam do vrha sploh ni zdelo več daleč in so že padali načrti o obisku Triglava itd. 🥰

Če smo bili zjutraj na izhodišču še sami, se nam je proti vrhu pridružilo že kar nekaj pohodnikov, še več jih je šlo gor, ko smo se mi lomili navzdol. Ni najbolj fajn ta spust. Zlizani kamni, pesek, grušč. Vsega je, le travnate podlage, ki sem jo obljubila, je bilo bolj malo pod gojzarji. 🙈 Ob stezah pa kar nekaj. 😁 Jah, vsega pač ne moreš imeti. 😝 Zato pa bi lahko koče daleč in blizu imele takšnega oskrbnika kot je tale na Lipanci. Nasmeh, prijaznost, šaljivost, radodarnost. Kamot ga da PZS za zgled.

Če smo šli v zgodnjih jutranjih urah preko Ljubelja, smo se vračali preko Jezerskega. Ker imajo tam Kokro za razgreta telesa in Kočno ob cesti z dobro hrano. 🩶🧡

30/07/2026

Ubila si del mene, ne veš kako boliiii ... Tako nekako so včasih peli slovenski Back street boys-i in tako nekako si je danes pel Jure ob meni, ko sva potiskala kolesi v en čisto mali breg. 😂😂😂

Ampak gremo lepo po vrsti. 😁

Začelo se je čisto kul. Pozno vstajanje za najstnike, midva sva bila bolj penzionistična ob sedmih in skupni dvig z gondolo na vrh. Kljub temu, da sva imela midva danes kraljevsko turo, le ta ni bila toliko kraljevska Maac Marjan Pučnik, da bi šla gor od podna. 😝

Na vrhu smo se ločili. Jaz in Toni po modrem trailu, Jure in Isak v raziskovanju rdečih, skupni cilj pri jezeru na italijanski strani, kjer se dvojice zamenjajo in mladinci nazaj na sedežnico in gondolo ter na celodnevno furanje že poznanih trailov, midva pa po modrem nadaljujeva do koče v Kotu (moj prevod) na tisti obvezni dnevni radler in nato še dalje v dolino po krasni enoslednici do ceste, glavne ceste. Tam pa nema gondole ali sedežnice, samo pedala in akcija nazaj na prelaz: trije kilometrčki 😝 in 300 višincev 😝. Vse za coca colo in Kinder čokolado na vrhu. 💪
Otroka sta živa, sva slišala na drugi strani telefona, malo lačna, zato b***a počasi imela pavzo, midva pa nazaj na kolo do naslednje koče in jabolčnega zavitka.

Nato pa ... Kamoot je spalniral spust do doline. Spust, ki je vključeval novih 300 višincev in en down hill po S3 alias pohodni poti. 🙈 Že tam sem sama pri sebi preklinjala, ampak ok. Vsaj ta težkega kolesa nimam zraven. Saj gre. Res. Do table o medvedih, do tunfa, ki ga je zasedel goli e-kolesr in do vznožja vzpona, kjer sem skoraj vzela telefon v roke in poklicala 112. 😝 Namesto telefona sem vzela pot pod noge, v roke kolo in gremo veselo potiskat. Ne, nisva gonila. 😝
Na enem kilometru sva naredila 200 višincev, če ne še kakšnega zraven. Jaz sem ob tem še izvajala mantro, da naju krave in biki pustijo pri miru, ker teči nebi zmogla, kvečemu bi se lahko skotalila nazaj v dolino in upala na preživetje. Nazaj gor nebi šla še enkrat. Raje počakam medveda. 😂

V glavnem, po tem "mini" vzponu na 30% klancu 😝, sem skoraj padla dol. Nekega Strava segmenta nisem dosegla. Ne na cesti do prelaza, ne na vzponu po smučišču, ampak sem pa ugotovila, da če sva brez prepira in živčkanja preživela tale Kamoot trip, bova v zakonu preživela vse. 🩷 Za rojstni dan pa dobim novo navigacijo. 😂

V dolino je bilo potem treba še po najdaljšem spustu v Alpah, ki pa me danes ni navdušil. Le kako to?! Samo naveličana sem ga bila. Na polna. Ker ni bil nič drugačen kot v ponedeljek na premieri. 😂

Jure je za konec odfural še trail s Tonijem, jaz sem igrala penzionistko tudi ob koncu dneva - po asfaltu za vsak slučaj.
Zavore nam še vsem držijo. 💪 Mišice malo manj. Kljub temu sva skočila še po slikico zahoda. 🧡🩶

A ja, fanta sta cela, živa, sita in s telefoni v rokah ter vsa srečna, da jutrišnji pohod odpade. 😂

29/07/2026

Day off 🧡🩶

29/07/2026

Medtem, ko midva iščeva razglede, fanta furata po svoje. 💪

Enjoy the videos and music you love, upload original content, and share it all with friends, family, and the world on YouTube.

28/07/2026

Nov dan, novi plani, stari ldi. 😂

Tako je, če predolgo spiš in se na vrh gore podaš bistveno prepozno. Sploh če na izhodišče ne greš z avtom, temveč z gondolo. Pa sedežnico pa še eno gondolo pa hodiš vmes in si na koncu tako pozen, da na izhodišču narediš selfi, pogledaš kam se gre, da veš za drugič in spiješ radler. 😂 Potem pa se vrneš nazaj, od koder si prišel: z gondolo pa peš pa sedežnico in spet gondolo. Ko imaš ravno že poln kufer vseh gondol, te kličejo lačni otroci, ker si hladilnik in štedilnik nesel zraven. Itak. 😝

Po poznem kosilu je ostalo le še toliko časa, da smo še enkrat skočili vsak na svoj konec. Fanta sta danes namreč ves dan nažigala en trail v spodnjem delu smučišča, midva sva šla po easy way-u z vrha (ki to nikakor ni), tja, kjer sva bila že dopoldan peš in po zraku. 🙈 Moder trail, ki pa zahteva kar nekaj znanja in koncentracije. Fajn zrite in zmehčane bande in za konec čudovita gozdna singlca, ker obvoz je šel čez rock garden. Moder naj bi bil za začetnike. Kamor se uvrščam jaz. Ampak tale je mestoma vsekakor rdeč. Če ne, jaz nebi šla v borovnice vmes. 😂

Konec traila sva se dvignila do sirarne, ki nama je v oči padla na dopoldanski ekspidiciji. Sicer sva imela gpx sled za višje, ampak so me tokrat brutalnega vzpona rešili Avstrijci, ki večino makadam poti označijo s privat pa še kakšno rampo zraven postavijo in sva rekla, da danes ne bova iskala kazni. Bova raje šla na izi.
Počakala sva, da so nama krave sprostile pot in potem sva se pod pašniki odpeljala do asfalta. Kjer pa se je začel dolgočasen in še malo bolj dolgočasen spust v dolino. Ki so ga vmes malo popestrile smrdeče zavore in nestrpni Nizozemci, rešil pa špeh iz mesomata. 😂

Jutri je v planu dan za čofotanje in kakšno nežno rido pod večer. Ker brez pa res ne gre. 🧡🩶

27/07/2026

Šti moji pobi me pa tut vse naserjejo. 🙈 Ali kako sem zamenjala morje za kolo. 🙈

Končno smo dočakali dan, ko ne jaz in ne Jure nisva več v staležu. In ker se je Juretu iztekel tik pred zdajci, so letošnji načrti o Češki in njihovih bike parkih ter jezerih ostali na strani. Smo pa zato našli nekaj za nas kar čez mejo. Tako blizu še nikdar nismo šli na dopust. 😁 Pa je Toni vseeno uspel oddremati eno kitico. 😁

Mokrine smo našli skoraj iz danes na jutri. 💚🩷

Kampiranje je zaradi zasedenosti kampov odpadlo, smo pa zato našli super lušten apartma 400 metrov od gondole, 20 metrov od trgovine in gostilne, z velikim vrtom ter brez klime. 🙈 Nismo računali na vročinski val, ki se nam bliža. In ne, nismo tako visoko, da bi bilo kaj bolj hladno. Še danes, ko so rekli, da je možen dež pa temperature za pulover, smo švicali na polna. Sicer sem fante prisilia, da so vzeli zraven dolge hlače (pri dolgih gatah so se uprli 😂), rabili jih pa nismo.

Zgodnji prihod v apartma, kjer so nam šli na roko in nam pripravili kartice ugodnosti že navsezgodaj, da smo lahko takoj skočili na gondolo - gratis. Poleg gondol in sedežnic so gratis tudi vsi javni prevozi, vstop na jezera in bazene, vodeni pohodi in kolesarske ture in še marsikaj drugega.

Ker je dopust treba začeti počasi, smo šli naprej na otroško pohodno pot. 🙈 Z Isakom sva prebudila otroka v sebi, Toni se je tolažil, da ga nihče ne pozna, Jure je pa skoraj govoril francosko. 😂 Neeee, fajn je bilo. 🥰
Ravno prav za spoznavanje terena, iskanje prvih razgledov ter spust z letnimi sankami, ki sva ga starša "odgovorno" izpustila 🙈, otroka pa bi ga lahko ponavljala v nedogled, če le zgoraj nebi bilo takšne gneče. Vsi si hoteli s sankami v dolino, vsi. Na pol poti smo se našli za skupno kosilo, potem pa nas je za zaključek dneva čakal še vzpon s kolesi na vrh (hvala bogu za gondolo 🙏) in najdaljši spust, (flow, ki to ni), v dolino v Alpah. Uradno naj bi traja 11 km in še malo, meni je ura namerilna 16km. Ali smo kje zgrešili ali pa so ga podaljšali samo za nas. 😝 Predstavljajte si, da se peljete skoraj z vrha Pece v Črno. Toliko spusta nas je čakalo: iz 1900 metrov na 600. Razgledi pa takšni, da se ti oko orosi in duša spočije. 🩵💚

Smo rekli, da ne bomo divjali, da gremo na izi. In točno tak je bil ves dan: v izi. 🥰 Jutri pa ...
Nov dan, nove dogodivščine. 🧡🩶

20/07/2026

Tako, pa je padla tudi prva stotka. 💪

Enkrat sem bila že blizu, ko sva šli z Renata Krivec okoli Pece po čudno daljši poti 🙈, a vendar ne dovolj daleč, da bi prišli čez 100. Se je števec ustavil na 97 in še malo. Ne, ni se mi dalo voziti gor in dol po ulici do stotke, čeprav Renata še danes trdi drugače. Ampak Strava ima boljši spomin. 😝

Tokrat pa me je moj dolg jezik pahnil v tale podvig. Edina sreča, da se nisem zavezala žgancem, temveč sem pustila opcijo izbire kolesa trenutnemu počutju. Ki je bilo kljub nekaj pripravam na žgance bolj švoh in sem izbrala svojo staro ljubezen: e, ki Nina Kos tako žuli, da mi jo vsakič obere gor. Ali pa dol. 😝

V glavnem, Tara Simetinger je mojo obljubo o krogu vzela zares, potegnila kolo iz kleti, testirala Sleme in ugotovila, da bo šlo. Čeprav je na dan D ostalo kolo zaklenjeno v kleti in sva skoraj končali še pred začetkom. 🙈 A zadevo je uredila še preden sem jaz opravila z vajami za segrevanje in že sva šibali iz Črne v solidnem tempu proti vrhu Slemena.
Zakaj tabla za višino prelaza sicer ne stoji na samem vrhu, mi še danes ni jasno, ampak glavno je, da sva prišli gor p*s od kejk. 💪

Po dolgem času pri spustu nisem bila zadnja ali najpočasnejša. 🙈 Ja, navadno pač gonim z mojimi fanti in oni spuste obvladajo. Saj jih jaz tudi, ampak ne tako hitro. 😂 Tari je šlo super tudi navzdol in že sva preko Šoštanja osvojili drugi dnevni cilj: Velenje in njegovo plažo, kjer sta padla kava in rogljiček za energijo. Kljub zgodnji uri je bilo v vodi že kar nekaj kopalcev. Midve sva tokrat kopalke pustili doma.

Pa če bi rekla, da se mi je ta dan Štrekna vlekla, bi se zlagala. Morda tudi zato, ker sva obe govorili kot strgan dohtar. 😁

Naslednja, tretja pavza je bila skoraj obvezna: Stara pošta v Slovenj Gradcu, s pico in limonado. Vse za moč zadnjih kilometrov do doma, ki so tekli preko Bukovske vasi, Sel, Kotelj in Raven do Mežice, kjer je potem steklo nekaj rehidracijske tekočine, da sem jaz uspela še v hrib do domače hiše in Tara do Črne in njene stotke. 💪

Ko se ozrem nazaj, moram reči, da bi lahko naslednje leto zadevo kamot podaljšali na 150 km. Kaj pa je tisti ovinek čez Avstrijo, p*s of kejk. 😂

25/05/2026

https://29col.eu/cenik/

Vse cene se nanašajo izključno na delo (storitve). Potrošni material in nadomestni deli (verige, ploščice, olje, tesnila itd.) se obračunajo posebej po dejanski porabi. 🛠️ 1. Servisni paketi Servisni paket Klasično kolo E-kolo / Polnovzmeteno Osnovni servisNastavitev zavor in prestav, ce...

26/04/2026

⛔ POZOR ⛔

Ker bo naš glavni (in edini 🙈) serviser
predvidoma dalje časa odsoten, vam sporočamo,
da 29col kolesarski servis med 27.4. in 10.8.2026
⛔ NE bo obratoval. ⛔

Ko bomo znova sprejemali naročila za servisne termine, vas pocukamo.

Do takrat pa: varno in srečno!

19/04/2026

Kako že gre tista: ko mačke ni doma, miši plešejo.
Pri nas je šla mama/žena v toplice in si veselo zapela komad od Mi2, nas pa je pustila doma in takrat si fantje pač naredimo dneve po svoje. Ta mlada dva samostojno v gošo in na traile, ta stari pa vodeno s Planinsko društvo Velenje na eno luštno turco na Čreto.

Vreme je kar klicalo na kolo, višinici so se nabirali kot po tekočem traku, ideje za nove izlete so se množile.

Začeli smo na Braslovškem jezeru, kjer so nas ob koncu ture tudi lepo postregli. Menda so njihove pice ene boljših v okolici. Jaz sem danes prisegel na eno old school v Šentjanžu in pustil tole za testiranje ob naslednji, družinski priložnosti.

Za segrevanje po ravnem, je dejal Silvo Pec. Ampak ta njegova ravnina je precej drugačna od moje. Postavljena gor, z gozdnimi spusti in vožnjo ob Savinji. Tam se je pravzaprav ravnina šele pričela. In kaj kmalu tudi končala. Vzpon na Čreto je bil po klasiki: najprej strm vzpon po asfaltu, nato še strmejši, a zato krajši vzpon po makadamu do sedla, kjer smo se ločili. Punce so šle s spremstvom po svoje, beri do koče, fantje pa do razgledišča pri Križu, kjer se je odprl razgled na zasavske griče.
Spust do koče je bil dinamičen in hiter, postrežba na koči primerna gneči, do cerkve Marije Božje smo se dvignili skupaj, nato pa sta se skupini znova delili glede na spol. Sicer, kam zdaj spada Primož?! 🤔
Fantje smo šli po grebenu, kjer je bil spust strm in poln grušča ter suhega listja, dekleta so šla lepo naokoli po makadamu. Tam nekje spodaj so se naše poti spet združile in ostale združene vse do konca pri jezeru.
Vmes smo zavili še do gradu Žovnek. Če ga še ne poznate, vsekakor poglejte kdaj tja. Kot v pravljici je.

Nato pa je bilo do jezera dejansko eno samo razvajanje na kolesu. Gor, dol, gor, dol. In tik pred koncem še mini naravni flow.
Za vsakega nekaj. 💪

Zdaj pa lahko pride mama/žena že nazaj. Miši so lačne in žejne. 😝😂