Karmika

Karmika Gradnja odpornosti - odznotraj navzven. Psihologija • Joga • Čuječnost
Cert. učiteljica joge | dipl. psihologinja

www.karmika-zate.com
Fb skupnost - KARMIKA

Moje ime je Maša. Rojena sem leta 1985, v Mariboru. Sem certificirana učiteljica joge, registrirana pri Yoga Alliance. Certifikat sem pridobila v Rishikeshu; Indiji.

Želim ti približati svoje poslanstvo.

"Kako si?" "Pa čuj … v redu." "Zakaj?" (Zakaj si v redu?)Zadnje čase večkrat postavim še to drugo vprašanje. In ljudje m...
12/09/2026

"Kako si?"
"Pa čuj … v redu."
"Zakaj?" (Zakaj si v redu?)

Zadnje čase večkrat postavim še to drugo vprašanje. In ljudje me včasih kar malo čudno pogledajo, ne pričakujejo.

Ampak me res zanima.
Mogoče si v redu, ker imaš končno eno mirno obdobje. Ker nisi pod pritiskom. Ker si se naspala. Ker si zaljubljena. Ker si zadovoljen s sabo. Ker si zadnje tedne discipliniran pri nečem, kar ti veliko pomeni. Ker si napredovala v službi. Ker je tvoj otrok včeraj igral s svojim bendom in raztural. Ker imaš ta mesec vse položnice plačane in lahko malo lažje dihaš.

Ali pa si samo … v redu. Tudi to je dovolj. In niti približno mi nisi dolžan razlage.

Zanimivo pa se mi zdi nekaj drugega.
Ko človek reče: "Nisem v redu," skoraj avtomatsko vprašamo: "Zakaj? Kaj pa te?"
Ko reče, da je v redu, pa pogosto zaključimo: "Super." In gremo dalje.

Zakaj nas tako zanima, kaj je narobe, precej manj pa, kaj je prav?

Psihološko to niti ni tako nenavadno. Naši možgani so precej bolj pozorni na nevarnost, problem, izgubo in odstopanje od običajnega. Slabo zahteva našo pozornost. Dobro pa hitro vzamemo kot nekaj samoumevnega.

Ampak mislim, da je tukaj še nekaj.
Ko nekdo ni v redu – ali ga res želimo slišati? Ali samo iščemo problem, ki ga bomo lahko rešili? Mu povedali, kaj bi moral narediti? Primerjali njegovo zgodbo s svojo?

In ko je nekdo dobro – znamo biti enako radovedni?
"Kaj ti trenutno daje mir?" "Kaj se ti je lepega zgodilo?" "Kaj delaš drugače?" "Na kaj si ponosen?"

Mogoče bi se morali naučiti poslušati tudi zgodbe, v katerih ni nič narobe. Ker človek ni samo skupek svojih ran, težav in kriz. Včasih ima preprosto lepo obdobje.
In tudi to zgodbo je vredno slišati. 🤍

Morda se prav iz tega vprašanja počasi rojeva tudi nekaj novega v Karmiki.

A mi poveš zgodbo?

Prostor, kjer ne bo tako pomembno, ali je zgodba dobra ali slaba. Pomembno bo, da jo nekdo pove. In da jo nekdo zares posluša.

Sindrom vsiljivca je nenavaden notranji paradoks: nekaj dosežeš, drugi v tebi prepoznajo sposobnost, ti pa imaš občutek,...
08/09/2026

Sindrom vsiljivca je nenavaden notranji paradoks: nekaj dosežeš, drugi v tebi prepoznajo sposobnost, ti pa imaš občutek, da pravzaprav nisi tako dobra, kot mislijo. Uspeh pripišeš sreči, pravemu trenutku, pomoči drugih ali temu, da si se preprosto dovolj potrudila. Lastne sposobnosti pa nekako izpustiš iz enačbe.

Zato se lahko pojavi strah, da bodo drugi nekoč ugotovili, da v resnici ne znaš dovolj. Da nisi dovolj izkušena, sposobna ali pripravljena.

Pomembno je razumeti, da občutek »nisem dovolj« ni nujno dokaz, da res nisi pripravljena. Pogosto nastane zato, ker svoje notranje dvome primerjaš z zunanjo podobo drugih. Pri sebi poznaš vse napake, negotovosti in stvari, ki jih še ne znaš. Pri drugih vidiš predvsem rezultat.

Težavo dodatno vzdržuje perfekcionizem. Če od sebe pričakuješ, da moraš nekaj popolnoma obvladati, preden si zaslužiš biti tam, kjer si, bo vedno obstajalo še nekaj, česar ne znaš. In merilo »dovolj dobra« se bo nenehno premikalo.

Zato sindroma vsiljivca ne premagujemo tako, da čakamo na dan, ko bomo končno popolnoma prepričani vase. Veliko bolj pomaga, da začnemo drugače obravnavati dokaze.

Ko ti nekaj uspe, tega ne odpiši kot srečo. Zavestno poimenuj, kaj si k rezultatu prispevala sama: znanje, delo, vztrajnost, izkušnje, pogum. Ko nečesa ne veš, tega ne spremeni v »nisem dovolj dobra«, ampak v precej natančnejše: »tega še ne znam«.

In dovoli si biti začetnica. Kompetentnost ne pomeni, da nikoli ne dvomiš in vedno poznaš odgovor. Pomeni tudi, da znaš reči »ne vem«, poiskati informacijo, vprašati za pomoč in se učiti.

Samozavest namreč pogosto ne pride pred dejanjem. Gradi se iz izkušenj, ki jih dobimo, ko nekaj naredimo tudi z nekaj dvoma.

Morda se boš še kdaj počutila, kot da nisi dovolj pripravljena. Toda občutek ni vedno dejstvo.

Ni ti treba vedeti vsega, da si zaslužiš svoje mesto. Dovolj je, da si pripravljena rasti vanj.

Ni nenavadno, da si spremembe močno želimo in se ji hkrati upiramo.Novo namreč ne prinese samo novih možnosti. Prinese t...
07/09/2026

Ni nenavadno, da si spremembe močno želimo in se ji hkrati upiramo.

Novo namreč ne prinese samo novih možnosti. Prinese tudi negotovost, odgovornost in včasih novo predstavo o sebi.

Zato strah pred spremembo ni nujno znak, da greš v napačno smer. Včasih samo pomeni, da stopaš na teren, ki ga še ne poznaš.

Križana gora 🤦‍♀️ Jaz sem tako zelo "leva" v small talku, da mi je to postalo že iskreno smešno.Srečam nekoga v mestu, n...
07/09/2026

Križana gora 🤦‍♀️ Jaz sem tako zelo "leva" v small talku, da mi je to postalo že iskreno smešno.

Srečam nekoga v mestu, na sprehodu, starše iz vrtca, nekoga, ki ga nisem videla milijon let, ali človeka, ki ga še ne poznam dobro, in če je treba imeti tistih nekaj minut normalnega, lahkotnega pogovora … se moj sistem očitno odloči, da bomo improvizirali. 🙂

In potem blebetam. Nepovezano. Povem tri stvari, ki nimajo nobene zveze med sabo, odgovorim nekaj čisto tretjega, včasih pa celo nehote povem nekaj, kar sploh ni res. Ne zato, ker bi želela lagati, ampak ker me nekdo vpraša, kje sem nekaj kupila, jaz se ne spomnim in moji možgani očitno presodijo: "Ni časa. Reci samo nekaj."🤦‍♀️ Čez deset minut se seveda spomnim.

Najbolj absurdno je, da sem človeka navadno res vesela. Rada imam ljudi, rada jih poslušam in iskreno me zanimajo. Samo tistega "kak si, kaj je novega, kak kaj služba" nivoja enostavno ne obvladam najbolje.

Če pa želiš govoriti o odnosih, otroštvu, vzorcih, smislu življenja, človeški psihi, vesolju ali prejšnjih življenjih, si lahko brez skrbi rezerviraš naslednjih sedem ur. Tam sem doma. 😄

In bolj ko se spoznavam, bolj se temu nasmejim.

Tudi socialnost ni samo ena sposobnost. Nekateri zelo naravno drsijo po površini pogovora in skozi njo počasi ustvarjajo bližino. Drugi se lažje znajdemo, ko stik že ima globino, pomen ali vsebino. Small talk je pravzaprav pomemben socialni most, samo nekateri po njem hodijo elegantno, drugi pa se spotaknemo že na prvem kamnu.

Seveda ga vadim. Nisem pristaš tega, da vsako svojo pomanjkljivost razglasimo za osebnostno lastnost in zaključimo s "takšna pač sem". Človek se lahko marsičesa nauči.
Hkrati pa je nekaj lepega v tem, da se začneš poznati dovolj dobro, da se svojim čudnostim ne smejiš več iz sramu, ampak iz sprejemanja sebe.

In vsem, ki ste že kdaj ostali ujeti v enem izmed mojih small talkov, se iskreno opravičujem. 🙂 Jaz sem se potem doma že sestavila, ugotovila, kaj sem želela povedati, popravila napačne podatke in pogovor smiselno zaključila.

Žal brez vaše prisotnosti. 🤷‍♀️😇

Pomanjševanje sebe pogosto ni videti kot pomanjkanje samozavesti. Velikokrat je precej bolj subtilno. Svoje dosežke prip...
01/09/2026

Pomanjševanje sebe pogosto ni videti kot pomanjkanje samozavesti. Velikokrat je precej bolj subtilno. Svoje dosežke pripišeš sreči. Ko te nekdo pohvali, hitro dodaš, da »saj ni nič takega«. Opravičuješ se, še preden poveš svoje mnenje. Svoje potrebe predstaviš tako previdno, da jih drugi skoraj ne morejo slišati. V družbi ljudi, ki delujejo samozavestneje, začneš dvomiti v nekaj, v kar si bila še minuto prej prepričana.

Takšno vedenje se pogosto razvije zato, ker smo se nekje naučili, da je varneje biti prijeten, prilagodljiv in nezahteven. Morda smo dobivali več odobravanja, kadar nismo povzročali težav. Morda smo izkusili kritiko, zavrnitev ali posmeh, ko smo bili bolj vidni. Pomanjševanje sebe je zato lahko naučena strategija ohranjanja pripadnosti.

Težava nastane, ko strategijo, ki nas je nekoč varovala, začnemo uporabljati tudi tam, kjer je ne potrebujemo več.

Prenehati se pomanjševati zato ne pomeni, da moraš postati glasnejša, dominantna ali ves čas samozavestna. Pomeni predvsem, da začneš popravljati majhne trenutke, v katerih se avtomatsko umakneš.

Ko prejmeš kompliment, ga sprejmi z »hvala«, namesto da takoj razložiš, zakaj si ga ne zaslužiš. Ko nekaj potrebuješ, povej potrebo jasno, namesto da jo zapakiraš v deset opravičil. Ko nekaj znaš, si dovoli reči, da to znaš. Ko se z nekom ne strinjaš, ti ni treba zmanjšati svojega mnenja samo zato, da bo drugi ob tebi ostal udoben.

Pomembno je tudi razumeti, da bo takšna sprememba sprva lahko neprijetna. Če si bila dolgo navajena skrbeti za odzive drugih, se lahko že običajna meja zdi sebična in jasno izraženo mnenje preveč drzno. Ta neprijetnost še ne pomeni, da delaš nekaj narobe. Pogosto pomeni samo, da delaš nekaj drugače.

Cilj ni postati »večja« od drugih. Cilj je nehati biti manjša od sebe.

Vsakič, ko ne zmanjšaš svojega dosežka, ko jasno poveš, kaj potrebuješ, ko ostaneš pri svojem mnenju tudi ob nestrinjanju in ko si dovoliš zavzeti svoje mesto brez opravičevanja, sebi daješ novo izkušnjo:

Ni se mi treba zmanjšati, da bi bila sprejeta. Lahko pripadam tudi takrat, ko sem v celoti jaz.

Razumeti sebe je pomemben del notranjega dela. A med »vem, zakaj to počnem« in »zmorem ravnati drugače« je pogosto še ve...
31/08/2026

Razumeti sebe je pomemben del notranjega dela. A med »vem, zakaj to počnem« in »zmorem ravnati drugače« je pogosto še veliko majhnih korakov.

Ne potrebuješ popolnega preobrata. Včasih je dovolj, da v stari situaciji prvič izbereš samo nekoliko drugačen odziv. 🌿

25/08/2026

Počasi...

Samozavest pogosto napačno povezujemo z ljudmi, ki hitro spregovorijo, brez težav povedo svoje mnenje, zavzamejo veliko ...
25/08/2026

Samozavest pogosto napačno povezujemo z ljudmi, ki hitro spregovorijo, brez težav povedo svoje mnenje, zavzamejo veliko prostora in delujejo, kot da jih nič ne vrže iz tira. Zato lahko mirnejši ali bolj zadržan človek hitro dobi občutek, da mu samozavesti primanjkuje.

Toda glasnost in samozavest nista ista stvar.

Človek je lahko zelo glasen in odločen, pa je v ozadju njegovega vedenja še vedno močna potreba po potrditvi. Lahko vztraja pri svojem, ker drugačno mnenje doživlja kot ogrožanje. Lahko želi imeti zadnjo besedo, ker težko prenese občutek, da nima nadzora. Navzven lahko vse to izgleda kot samozavest, v resnici pa je včasih obramba pred negotovostjo.

In velja tudi obratno. Nekdo je lahko tih, ne potrebuje pozornosti in nima potrebe, da bi svoje odločitve nenehno razlagal drugim, pa ima zelo stabilen občutek sebe.

Samozavest ni v tem, koliko prostora zavzameš, ampak koliko sebe lahko ohraniš tudi takrat, ko prostor deliš z drugimi.

Samozavesten človek lahko posluša drugačno mnenje, ne da bi zaradi njega takoj podvomil vase. Lahko prizna, da nečesa ne ve. Lahko spremeni svoje mnenje, ko dobi nove informacije. Lahko sprejme kritiko in preveri, ali je v njej kaj uporabnega, ne da bi iz nje naredil sodbo o svoji vrednosti.

Samozavest se zato pogosto gradi v precej neopaznih trenutkih. Ko ne rečeš »ja« samo zato, da nekoga ne bi razočarala. Ko ti ni treba napisati treh odstavkov razlage za svojo mejo. Ko narediš nekaj, v čemer še nisi najboljša, in preneseš začetno nerodnost. Ko nekdo ni navdušen nad tvojo odločitvijo, ti pa je zaradi tega ni treba takoj spremeniti.

Ne gre torej za to, da se naučimo delovati bolj samozavestno. Gre za ponavljajočo se izkušnjo: lahko mi je neprijetno in vseeno ostanem zvesta sebi. Lahko se zmotim in sem še vedno vredna. Lahko me nekdo ne razume in mi zaradi tega ni treba zapustiti sebe.

Zato za več samozavesti ni treba postati glasnejša. Začni z majhnimi dejanji notranje trdnosti: povej svoje mnenje brez opravičevanja, sprejmi kompliment brez zmanjševanja sebe, postavi majhno mejo, prenesi nestrinjanje in dovoli si biti začetnica.

Ni ti treba biti najglasnejša oseba v prostoru, da veš, kdo si.

Vedeti ni isto kot znati.In znati ni isto kot vsak dan živeti drugače.Zato ne obupaj, če razumeš svoje vzorce, pa se ti ...
24/08/2026

Vedeti ni isto kot znati.
In znati ni isto kot vsak dan živeti drugače.

Zato ne obupaj, če razumeš svoje vzorce, pa se ti še vedno zgodijo.

To ni neuspeh. To je del učenja.

💛 Na individualnih svetovanjih veliko pozornosti namenjam prav temu – kako uvid postopoma prenesti tudi v vsakdanje življenje. Več najdeš na povezavi v mojem bio.

24/08/2026

ZAKAJ "POZITIVNO RAZMIŠLJANJE" NI VEDNO REŠITEV?

"Misli pozitivno." "Bodi hvaležna." "Vsaj huje ni."

Včasih nam takšne besede pomagajo pogledati širše, drugič pa z njimi prehitro prekrijemo nekaj, kar bi pravzaprav potrebovalo našo pozornost. Obstaja razlika med zdravim optimizmom in čustvenim izogibanjem. Zdrav optimizem lahko prizna: tole je težko, boli me, strah me je – in kljub temu verjamem, da bom našla pot naprej. Pri čustvenem izogibanju pa neprijetno izkušnjo preskočimo, ker je ne želimo ali ne zmoremo začutiti.

In prav tukaj je joga čudovita učiteljica.

Eden izmed temeljev jogijske filozofije je satya – resnicoljubnost. Satya ni samo govoriti resnico drugim. Je tudi pripravljenost iskreno pogledati vase. Če sem jezna, joga od mene ne zahteva, da jezo zamenjam za hvaležnost. Uči me, da jo najprej opazim, ne da bi zaradi nje škodovala sebi ali drugim.

Enako vadimo v asani. Ko začutimo napetost, je ne premagujemo na silo in se ne pretvarjamo, da je ni. Opazujemo telo, prilagodimo položaj, ostajamo ob dihu in raziskujemo svojo mejo. Tukaj se srečata satya in ahimsa – iskrenost do svoje izkušnje in nenasilje do sebe.

Tudi pranajama ni namenjena temu, da bi neprijeten občutek čim hitreje odstranili. Zavesten, umirjen dih nam lahko pomaga ustvariti dovolj prostora, da ob občutku ostanemo, ne da bi nas popolnoma preplavil.

Joga nas zato ne uči, da moramo biti ves čas pozitivni. Uči nas nekaj zahtevnejšega: biti prisotni ob tem, kar je.

In morda je zdrava pozitivnost prav to – ne zanikanje teme, ampak zaupanje, da lahko skozi njo hodimo, ne da bi pri tem zapustili sebe.

Address

Zdravkova 14
Maribor
2000

Opening Hours

19:00 - 20:15

Website

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Karmika posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Business

Send a message to Karmika:

Shortcuts

Share