Na razpolago imamo dvorano, kjer so namiznoteniške mize stalno postavljene. V namiznoteniški dvorani redno vadijo tekmovalni igralci in rekreativci. Namiznoteniško društvo Kajuh - Slovan se je leta 1966 formiralo kot družabni klub v kletnih prostorih bloka na Kajuhovi ulici v Ljubljani. V teh prostorih so tedanji člani – ustanovitelji (Udir, Osterman, Šolar,…) igrali namizni tenis, šah, razstavlja
li fotografije, prirejali predavanja in se družili. Zaradi vse večjega članstva se je na ustanovnem občnem zboru 26. 9. 1968 klub registriral kot Družabni klub Kajuh in se istega leta včlanil v NTZS. S preureditvijo kopaliških garderob na Kodeljevem v dvorano za namizni tenis (14.12.1972) so člani dobili boljše pogoje za treninge in se tudi počasi razdelili na dva dela: družabni in športni. Na zboru kluba se je ustanovil NT klub Kajuh – Slovan, ki je s sedmimi drugimi športnimi klubi ustanovil ŠD Slovan. Ideja po organizaciji večjega tekmovanja se je realizirala 7. aprila 1973, ko je Kajuh – Slovan organiziral 1. Kajuhov memorial s 120 udeleženci iz 19 slovenskih klubov. Število tekmovalcev se je iz leta v leto povečevalo. Udeleženci so prihajali iz vseh republik Jugoslavije in sosednjih držav. Tako je Kajuhov memorial v mesecu aprilu pridobil stalno mesto v koledarju NTZJ in v športnem parku Kodeljevo. V vrhuncih svoje izvedbe je tekmovanje gostilo preko 1000 igralcev in rekreativcev. Do leta 1982 je društvo delovalo predvsem na področju rekreacije. Kasneje je ekipa mlajših kajuhovcev - bivših igralcev prevzela skrb nad podmladkom. Predsednik društva je bil Bojan Žugelj. S trenerskim delom sta se tedaj ukvarjala Marjan Mencigar in Miloš Živkovič. Podmladek so sestavljali igralci Irena Šereg, Barbara Pfeifer, Maja Bricelj, Matjaž Car, Mitja Kuzma, trije bratje Pajk. Dvorana v kateri smo trenirali je v poletni sezoni še vedno služila za garderobe kopališča Kodeljevo tako, da smo se sredi osemdesetih preselili v šolsko telovadnico Ketteja in Murna, kjer smo lahko vadili celo leto. Prav s pričetkom vadbe na šoli smo pridobili najuspešnejšo generacijo v zgodovini kluba s katero smo osvajali odlične rezultate in naslove v Sloveniji, Jugoslaviji in Evropi. V tem času je kot predsednik društva prevzel krmilo Ernest Mencigar. V tej generaciji so se izkazali: Biljana Todorovič, Špela Polončič, Špela Poljanšek, Andrej Žagar, Damjan Pertoci, Aleš Belina, Iztok Gržinič. Generacija deklet je osvojila tri zaporedne naslove pionirskih in nato še tri zaporedne naslove mladinskih prvakinj Slovenije ter tretje mesto v Jugoslaviji med pionirkami. Leta 1992 smo po večletni organizaciji tradicionalnega Kajuhovega memoriala organizirali 1. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije za pionirje in mladince. Prvenstvo smo uspešno izvedli štirikrat. V naši zadnji izvedbi leta 1997 je na prvenstvu nastopilo kar 12 držav. Vsi člani društva so pomagali pri izvedbi vključno z rekreativci (Dušan Kravos, Jože Miklavčič, Janez Črnologar, Drago Bržan, Tomaž Gržinič, Boris Mayer, Marjan Gorišek, Cveto Stibilj, Bojan Žugelj, Damjan Miklavčič, Matjaž Rusjan in še mnogi..), ki so bili vsa leta glavni steber delovanja društva. Poleg naših članov so pripomogli k izvedbi prvenstev tudi Darijan Vizjak, Gorazd Vecko,…
Za društvo so v tem času igrali tudi igralci drugih klubov v prvi vrsti legenda slovenskega namiznega tenisa Edvard Vecko, ki je igral za moško ekipo, ko je nastopala v 1. Prav tako so igrali še Luka Reflak, Miha Rupar, Petra Mlakar, Tina Zalezina, Špela Lukner, Tanja Nišavič, Mateja in Lorena Faganel. Trener je bil Miloš Peperko Živkovič, poldrugo leto tudi Borut Veren. V letu 1995 smo se ponovno preselili iz šolske telovadnice v prenovljeno dvorano nad bivšim kegljiščem, ki so jo preuredili zgolj za namizni tenis. S pridobitvijo ustreznih pogojev za treniranje in tekmovanje ter po nekajkratnih drugih mestih v 1. ligi je dozorela želja po osvojitvi naslova državnih prvakinj za članice. Z angažiranjem beloruske igralke Viktorije Pavlovič nam je v sezoni 1996/97 to uspelo prvič (za ekipo so igrale: B. Polončič, T. Nišavič in V. Pavlovič). Konkurenca je bila v tistem času v prvi slovenski ženski ligi zelo močna. Še posebej so izstopali in privabili množico gledalcev mestni derbiji med Kajuh – Slovanom in NTK Ilirijo. V sezoni 1998/99 smo uspeh ponovili. Za nas je igrala kitajska igralka Wang Bo, ki je s svojo igro prinesla svežino v društvo in cel slovenski namizni tenis. Ekipi se je v isti sezoni uspelo uvrstiti v osmino finala najboljših ekip v Evropi, kjer smo po spletu okoliščin izgubili, ker igralka Wang Bo ni dobila vizuma za nastop proti Avstrijkam. Od leta 1993 opravlja profesionalno delo trenerja Miloš Peperko Živkovič. S povečanjem podmladka in razširitvijo delovanja društva smo leta 2003 zaposlili še trenerko Špelo Polončič. Ves čas se je v društvu ohranila rekreacija, ki redno trenira, se druži in uspešno tekmuje v rekreativnih ligah s tremi ekipami. Društvo trenutno zaposluje dva trenerja za delo z otroci, mladino in člani. Naše delovanje smo zato razširili na ljubljanske osnovne šole (večino v okolici sedeža društva), kjer zajemamo večjo populacijo otrok in širimo namizni tenis kot športno panogo. Kljub široki dejavnosti vzdržujemo dve popolnoma amaterski ekipi v ligaškem tekmovanju. In sicer žensko ekipo v 1. SNTL in moško ekipo trenutno v 3. SNTL. Za žensko ekipo v zadnjih letih so oz. nastopajo: Špela Polončič, Kristina Lesar, Špela Lakota Jeriček, Tjaša Kovačevič, Jana Ludvik. Iz zadnje generacije mladih sta uspešneje zastopala barve društva na državnih in mednarodnih prvenstvih Tjaša Kovačevič in Domen Peperko. V bodoče si v NTD Kajuh-Slovan prizadevamo nadaljevati s kvaliteto in širino dela z mladimi igralci ter ohraniti rekreativni del društva. Želja pa je tudi po uvrstitvi članske moške ekipe v višjo ligo in ponovni osvojiti naslova državnih prvakinj za članice.
