Ko naleti na oviro, jo spremeni v izziv tako, da hitro vklopi svoje velike možgane, ki mu povejo, kako se poigrati z gibalnim izzivom in ga rešiti na svoj način. MIGI-jeve oči ves čas opazujejo in pomagajo možganom ujeti novo znanje. Ko se znajde pred gibalno preizkušnjo, pobrska po svojih možganih in že ima rešitev. Ugotovljeno je, da je gibalni razvoj zelo pomemben za razvoj otrokovih kognitivni
h sposobnosti. Gibalna dejavnost aktivira miselne funkcije, zato so za otroka v razvoju zelo pomembne gibalne in druge problemske izkušnje, ki imajo še posebej v prvih šestih letih življenja neprecenljivo vrednost. Gibanje je že samo po sebi miselni izziv, saj mora vsako živo bitje temu področju razvoja nameniti veliko pozornosti, kajti ni samo po sebi umevno, da znamo hoditi, se premikati, teči, se vrteti, kotaliti, skakati ... Za vse to moramo vložiti veliko volje in truda, da to obvladamo. Otrok svoje dojemanje in doživljanje sveta povezuje z informacijami, ki izvirajo iz njegovega telesa, iz zaznavanja okolja, iz izkušenj, ki jih pridobi z gibalnimi dejavnostmi ter z gibalno ustvarjalnostjo v različnih situacijah. Naj bo gibanje igra, preko katere razigrani predšolski otroci razvijajo svoje gibalne sposobnosti in spretnosti ter doživljajo šport kot miselni in gibalni izziv. Otroška razigranost potrebuje le ustrezno okolje in usmeritev, ki predšolskemu otroku dopušča ravno pravšnjo mero svobode, da se ta ohrani in preusmeri v lasten gibalni razvoj.
»Razumeti jezik igre pomeni razumeti misli in srce otroka«. K. Franck)
