04/07/2026
⚠️Opozorilo – sledi zelo iskren zapis ⚠️
Za tale zapis sem potreboval malo več časa – predvsem pa premisleka.
V torek smo v Roku Ryu Academy doživeli trenutek, ki se zgodi samo enkrat.
Nekaj, kar se mi je še pred nekaj meseci zdelo skoraj nemogoče oziroma, iskreno povedano, o tem sploh nisem razmišljal.
Podelili smo prve pasove Roku Ryu Jutsu Karateja – avtorskega sistema (izpeljave) karateja, katerega cilj je iz klasičnega karateja izluščiti tehnike, ki dejansko delujejo v realnih konfrontacijah, ter jih umestiti v današnji čas in praktičen kontekst ulične samoobrambe.
Pred petimi meseci sem odprl vrata svoje šole z željo ustvariti nekaj več kot le še eno šolo borilnih veščin. V torek pa je prišel trenutek, ko sem lahko petim učencem podelil pasove in s tem potrdil njihov trud, delo ter predanost.
Bistvo ni v osvojitvi posamezne tehnike, temveč v doseganju določene ravni funkcionalne kompetentnosti. Vsi so skozi treninge dokazali, da bi se znali ubraniti tudi takrat, ko bi šlo zares.
Iskreno mi to pomeni veliko več kot poznavanje stotih tehničnih podrobnosti ali izvajanje "flashy" tehnik, ki v resničnem svetu nimajo kaj iskati.
Iskrene čestitke Maruši, Niki, Alešu, Sreču in Žigi, ki je postal tudi lastnik diplome s številko 01.
Vas pet bo za vedno ostalo del zgodovine naše šole kot prvih pet nosilcev pasov Roku Ryu Jutsu. Hvala vam za izkazano zaupanje, podporo – mi pomeni več, kot si lahko mislite.
Pa še nekaj iskrenosti ...
Želje so velike. Cilji in vizija prav tako. Nismo še tam in tega se dobro zavedam.
Pred nami je še ogromno dela, pa tudi veliko iskrene samorefleksije o tem, kaj poučujemo in kako to počnemo. Moj fokus so bili vedno moji vadeči in vedno sem se trudil, da ponudim največ ter predvsem najboljše, kar znam. To ostaja moje vodilo tudi v prihodnje.
Z Roku Ryu Academy želim graditi šolo funkcionalnega karateja, v kateri se bodo lahko našli tako rekreativci kot tudi borci. Morda se sliši nekoliko kontradiktorno, vendar vem, da je mogoče oboje.
Dela je še veliko. Idej in energije pa na srečo tudi 😊
Hvala vsem, ki ste v teh prvih petih mesecih postali del zgodbe.
Posebna hvala Luka Ferlič za "brco v rit", sprejem v Kudo družino in vso pomoč pri vzpostavitvi šole. Ti in tvoja ekipa ste neverjetni!
Hvala tudi Jure Pantar in Zlatan Ranđelović za nesebično podporo, spodbudo, pomoč in iskrene nasvete. Ko se z nekom več kot deset let ne vidiš ali slišiš, pa ti brez oklevanja priskoči na pomoč hitreje in bolj iskreno kot ljudje, s katerimi si bil dolga leta skoraj vsak dan skupaj, ti to pove veliko – pač se zaveš, da prava podpora ni v praznih besedah in pa lepih sloganih, ampak v dejanjih. In to, kot si Zlatan na enem od najinih pogovorov lepo povzel, je bistvo športa in športnega duha. Hvala obema 100x !!!
Vsi vadeči, hvala za zaupanje, posebej pa zahvala tudi Sreco Hedzet, ker sem te lahko »razmetaval« in snemal tehnike in videe, še preden smo sploh odprli vrata
Tomaz Stanovnik, moj quality control and reality-check expert, ki si mi prevečkrat odnesel rit in odvodil trening, ko jih sam nisem mogel 🙏🙏🙏
Ena Pavlovic Derencin – tebi pa gre največja hvala. Medtem, ko jaz ure in ure preživljam v dvorani, gradim program, pripravljam treninge in lovim vizijo, sama nosiš breme doma in skrbiš za najinega malčka – vem, da ni enostavno, ampak mi nikoli nisi rekla, naj odneham. Nasprotno, vedno me spodbujaš, verjameš vame in me opominjaš, zakaj se je vredno truditi.
⚠️ Konec zapisa, obrišite si solze in uživajte dalje v vikendu ⚠️
