16/04/2026
ToÄno pred dvema letoma sva bili z postavljeni pred dejstvo, da rabiva nov in veÄji prostor. Å li sva samo na EN ogled in to je bilo to. NaÅ”li sva svoj prostor na Kodeljevem.
Zase lahko reÄem, da sem se iskanja takrat lotila precej na naÄin āÄe ne bo niÄesar, mi paÄ ni usojenoā, brez oklepanja in velikih iluzij ali idej, kako bi moralo biti. Pripravljena sem bila izpustiti vse. In takrat se je pojavil oglas. Å e isti dan. Vse se je izÅ”lo. In Å”e dolgo Äasa naju je spremljal ta āitās too good to be trueā obÄutek. Ker je vse skupaj delovalo prelahko. Å e sedaj, ko to piÅ”em, imam obÄutek, da ne bi smela razlagati in karkoli kazati. Ker bo ā¦ kaj? Vse izginilo? š¬š
Äez poletje so se postorila vsa glavna dela (poklon Meliti in vsem moÅ”kim v njeni družini š„¹šš») in jeseni smo zaÄeli z vadbami. Postopoma in poÄasi je prostor dobival vse veÄ smisla in postajal vse bolj najin in vaÅ”. Sedaj smo tukaj že drugo vadbeno sezono in je good in je true.
Lepo se je sprehoditi Äez spomine, se ozreti nazaj in si dovoliti zaÄutiti ponos ter hvaležnost. š¤
