Jamarsko društvo Dimnice Koper

Jamarsko društvo Dimnice je bilo ustanovljeno leta 1965 v Markovščini, od koder je preselilo sedež najprej na Kozino in nato leta 1978 v Koper. Večino svoje raziskovalne dejavnosti smo opravili na Krasu, v Slovenski Istri in tudi Hrvaški Istri ter na Kaninskih podih. Ko je imelo društvo sedež še na Kozini, smo na Matičnem krasu v Lipiški jami odkrili galerijo Kozinski rov. V istem času je prepih

»izdal«, da se za ožino v podoru na dnu vhodnega brezna Janičje jame skriva glavni rov. Nekoliko kasneje smo sodelovali pri raziskavah Brezna pri Gamsovi glavici, Brezna pri Leški planini, Snežne jame na Raduhi in Golerjevega pekla. Eno najpomembnejših društvenih odkritij je bilo izvedeno v Škocjanskih jamah. Po 100 letih smo našli nadaljevanje te znamenite jame, ene najpomembnejših na svetu. Naši jamski potapljači so namreč preplavali sifon na koncu Hankejevega kanala in za njim nadaljevali pot proti Kačni jami. Nato smo odkrili tudi nadaljevanje Kačne jame na dnu Južne dvorane. Raziskali in dokumentirali smo 223 m globok Ponor Butori (Martineška jama) v Hrvaški istri. V naši matični jami Dimnice smo raziskali in izmerili več kot 4,5 km novih rovov. Raziskave še dandanes aktivno potekajo. Z velikim prizadevanjem vseh naših članov, potapljanjem in prečrpavanjem sifonskih zapiračev, smo združili delo dveh generacij naših jamarjev in tako povezali Slivarske in Hotiške ponikve v enoten jamski sistem. Za sifoni so naši jamski potapljači našli nadaljevanje Osapske jame. Po širjenju razpoke na pobočju vrtače v bližnji okolici Materije, smo odkrili splet rovov Jazbine v Rovnjah ene najlepših slovenskih jam. Dokumentirali smo več jam v flišu Slovenske Istre, od katerih je Poljanska buža dolga skoraj en kilometer. V sodelovanju s člani Jamarskega odseka Slovenskega planinskega društva iz Trsta smo raziskovali 404 m globoko Jamo pred Kotlom na pobočju Slavnika, najglobljo jamo na Matičnem Krasu. Odzvali smo se vabilu GSC Debeljak iz Trsta in sodelovali pri odkrivanju sklepnega dela Abisso C. Skilan pri Bazovici. Bili smo najditelji in vodili raziskave Skalarjevega brezna, najpomembnejše med slovenskimi globokimi jamami. Prav tako smo na Kaninskih podih, skupaj z nekaterimi drugimi jamarji prvi dosegli dno Vrtiglavice, ki je s 643 m globine najgloblja vertikala na svetu. Organizirali ali sodelovali smo na odpravah na Hrvaško (Istra, Brač), Bosno (Hrustovača), Črno goro (Durmitor, okolica Cetinja in Virpazara), Kolumbijo, Papuo Novo Gvinejo, Kitajsko in Oman ter v ponovitvah nekaterih najglobljih jam v Španiji, Franciji, Italiji, Avstriji in Poljski, kot so Gouffre Berger, Antro del Corchia, Lamprechtsofen in Jaskina Sniezna. Imamo urejen jamski kataster. Naše društvo si prizadeva za ohranitev narave in popularizacijo dejavnosti s čistilnimi akcijami. V sodelovanju z ZVKDS zapiramo ogrožene jame in osveščamo občane s predavanji, publicistično dejavnostjo in tečaji jamarskih veščin.
Člani društva opravljamo funkcije v organih Jamarske zveze Slovenije. Sodelujemo v republiški enoti Jamarske reševalne službe, v okviru koprske Civilne zaščite pa deluje enota za reševanje iz visokih stavb. Društvo upravlja z nekaterimi neturističnimi jamami in pa s turističnima jamama Dimnice in Sveta jama, v katerih so organizirani redni nedeljski obiski in sta vključeni v slovensko Jamsko transverzalo. Za obisk jam s katerimi upravljamo, pokličite na telefonsko številko
031 625 004.