01/09/2026
VRBANOVE ŠPICE PO PLEZALNI POTI LOJZETA REKARJA
Pot Lojzeta Rekarja je imenovana plezalna zavarovana pot po grebenu Vrbanovih špic, ki se razprostira nad dolino Kot pod Triglavom. Lojze (Alojz) Rekar je bil planinec in alpinist iz Mojstranskega konca. Njegovo ime se je ohranilo predvsem zaradi poti, ki jo je trasiral oz. je pri njej pomembno sodeloval. To je zelo zahtevna zavarovana pot, ki vodi preko Spodnje Vrbanove špice na Visoko Vrbanovo špico.
Bližala se je nedelja 30.8.2026, ko je bila na razporedu Planinskega društva Ajdovščina planirana tura na Visoko Vrbanovo špico.
Vzpon na omenjeno goro je bil namenjen širši populaciji članov Planinskega društva Ajdovščina, zato je bila tura izvedena v dveh skupinah. Za varnost in vodenje udeležencev so skrbeli vodniki Stojan, Gorazd, Anja, Tomi, Magdalena, Katja, Gregor.
1. SKUPINA: Vzpon izvedla iz doline Kot po plezalni poti Lojzeta Rekarja
2. SKUPINA: Vzpon izvedla iz doline Krma preko doma Valentina Staniča
V nedeljo 30.8. ob 4.30 so se člani Planinskega društva Ajdovščina izbrali na Avtobusni postaji v Ajdovščini od kjer so se s kombiji odpravili proti Mojstrani in nadalje v dolino Kot, kjer so pričeli s hojo udeleženci, ki so se na vrh Visoke Vrbanove špice povzpeli po plezalni poti. Ostali udeleženci so se s kombiji odpeljali v sosednjo dolino Krma.
Prvo skupino je najprej čakala zložna hoja po dolini Kot. Pobočje je postajalo zmeraj bolj strmo in na delih poti je bila potrebna tudi previdnost zaradi spolzkega terana. Že na tem odseku je skupina morala premagati del, ki je zavarovan z jeklenicami in klini. Hoja do Debelega kamna je bila po strmem terenu. Pri Debelem kamnu se je skupina usmerila desno na zavarovano plezalno pot. Pot se začne s prečnico, ki je zavarovana s klini in je skupino pripeljala na greben pod Spodnjo Vrbanovo špico. Sledil je grebenski vzpon, ki je potekal z vzponi in spusti. Prvi osvojen vrh je bila Spodnja Vrbanova špica. Pot je vodila naprej mimo Plesišča, kjer je lep zelen planotast predel, poraščen s travami. Nadaljevanje vzpona je sledilo po razgibanem terenu, kjer se je skupina ob jeklenicah vzpenjala in spuščala po skalnatem grebenu. Ne pozabimo pa tudi na zanimivo naravno okno, kjer je čudovit pogled na Cmir. Malo gor in malo dol in že se je skupina kar po približno 5h30mint hoje in plezanja povzpela na vrh Visoke Vrbanove špice. Med vzponom se je na nekaterih mestih, ki so slabše zavarovana naredilo tudi dodatne vrne ograje, da se je zagotovilo še boljšo varnost udeležencev. Udeleženci so vrh osvojili suvereno in s polnim navdušenjem.
Druga skupina, ki se je povzpela po lažji poti, a po dolžini enaki kot prva skupina, je s hojo začela skozi dolino Krme. Pot je skupino vodila skozi Krmo pod Draškimi vrhovi, vse do planine Zgornja Krma, kjer je pastirska koča Prgarca, ki se nahaja na višini 1720m. Pot je skupino nadalje vodila pod Kurico v smeri Staničeve koče. Med potjo so se razbežali tudi svizci. Zanimivi predeli in vzpon se je začel spreminjati v visokogorski svet. Gozd se je zredčil, območje je postajalo bolj travnato in s časoma bolj kamnito. Skupina počasi doseže melišče pod Rjavino. Pot se je začela vzpenjati prosti sedli med Rjavino in Ržem, kjer je sledil še spust do koče Valentina Staniča. Od koče je sledil še polurni vzpon na vrh Visoke Vrbanove špice. Tudi druga skupina je za vzpon potrebovala 5h15min dobre hoje. Med potjo na vrh je skupina ugledala tudi tri kozoroge.
Vrh je bil osvojen tako za prvo kot tudi drugo skupino, ki sta se skoraj istočasno povzpeli na vrh vsak s svoje strani. Na vrhu se je naredilo postanek, kjer so čudoviti razgledi na Rjavino, Triglav, Cmir, Razor,… razglede je kazila tudi megla.
Pred odhodom z vrh se je opravil tudi krst nekaj udeležencev, ki so se s planinskim društvom prvič odpravili na planinsko turo. Seveda vrha se ne zapusti brez skupinske gasilske fotografije.
Nadaljevanje ture je bil za obe skupini enak. Najprej spust do Staničeve koče, kjer je bil čas za kosilo. Planinska skupina 33 planincev (7 vodnikov in 26 udeležencev) se je v vrsti povzpela nazaj na sedlo med Rjavino in Ržem. Spust je sledil po melišču pod Rjavino nazaj do koče Zgornje krme, po poti vzpona druge skupine. Zgornja krma je najvišji predel pašne skupnosti, kjer se še pase živina.
Z Zgornje krme je sledil še spust po dolini do parkirišča v Krmi, kjer so nas čakali kombiji. Sledilo je olajšanje, ko se je z naših utrjenih planinskih nog sezulo planinske čevlje.
Lepa, razgledna tura vredna vikanja in tudi dolžinsko kar precej dolga (9 ur).
Hvala vsem udeležencem za zaupanje in dobro voljo.
Vodniki: Stojan Kodele, Gorazd Lapanja, Anja in Tomi Klančnik, Gregor Vodopivec, Katja Premrn Krašna, Magdalena Fabčič
Planinsko društvo Ajdovščina
