08/06/2026
Danes je svetovni dan oceanov. 🐙🦑🐟🐬🐋🦈🦭🐡🐠 Torej oceanov, ki se nezadržno spreminjajo, mi pa smo temu lahko le neme priče. Globalno segrevanje in z njim segrevanje morij, beljenje (izumiranje) koral kot njegova posledica, nezadržni prodori tujerodnih vrst in še marsikaj s tega katastrofičnega seznama bi nas moralo hudo skrbeti. Spremembe so tu, in prišle so v tako kratkem času, kot je eno ubogo človeško življenje. Moje na primer ...
Pod morjem videvam ribe in rake, ki v času moje mladosti pri nas sploh niso obstajali, obenem pa so morja tistih (ne tako davnih) dni danes le še pobožen spomin, saj vztrajno izginevajo številne živalske in rastlinske vrste, ki sem jih poznal kot otrok.
Pravzaprav ni zares pomembno, ali smo na strani tistih, ki trdijo, da je za podnebne spremembe kriv izključno človek, ali pa na strani tistih, ki verjamemo, da gre zgolj za naravni cikel, ki ga naš planet doživlja že od pamtiveka. Osredotočiti se moramo na težave (ki so že tu!), in če se jih ne bomo lotili TAKOJ, nas čaka usoda, ki si je ne želi nihče.
Ker pa sem se žal v vseh teh letih, odkar tlačim to zemljico, že naučil, da človeški pohlep vedno zmaga, predlagam, da naše obljube o spremembah okoljske politike in našega odnosa do narave overimo pri notarju. Prav zaradi tega se jih bomo zagotovo držali ...😂😭
Na fotografiji je približno dva do tri centimetre velika, prosojna stražna kozica (Periclimenes sagittifer), ki se skriva med lovkami voščene morske vetrnice (Anemonia sulcata). 🦞🦐Fotografija je nastala leta 2013, torej pred trinajstimi leti. Takrat je bila v skoraj vsaki vetrnici vsaj ena odrasla kozica in nekaj mladic. Nato jih je bilo iz leta v leto manj, zadnji dve leti pa na povsem istem območju nisem (kljub intenzivnemu iskanju) uspel najti in fotografirati niti ene same!!! Pa naj še kdo reče, da nismo že tam, kjer ni muh … 😭😡🥵😱