19/04/2026
Vélika planína je ime zakrasele visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah SSV od Kamnika.
Človek je bil na Veliki planini navzoč že v prazgodovinskem času, na kar opozarjajo arheološke najdbe. Pastirji pa so planino naselili v srednjem veku, na kar opozarja najdeni in raziskani tloris do sedaj najstarejše najdene pastirske koče iz 16. stoletja, ki je po merah in obliki skoraj identičen s sedanjo »Preskarjevo bajto«.
Nemški okupatorji in domobranci so v zimi 1944/1945 požgali vse pastirske koče na planini, vključno s Kapelo Marije Snežne, postavljene leta 1938 po načrtih arhitekta Plečnika. Kapela je bila ponovno postavljena 1988 po predlogi velikega ljubitelja Velike planine arhitekta Kopača.
Velika planina, ki obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Na njej so pastirji zgradili več pastirskih naselij s preko sto pastirskimi stanovi (kočami, bajtami) posebne oblike, ki so zaščitni znak planote.